SEM HAPPY KER LAHKO POKLIČEM MARSIKOGA IZ PROGRAMA

Res mi je uredu, u bistvu sem ful srečen, počutim se živo; Dejstvo, da imam na spisku tel številk oseb, ki jih imam "priljubljene" oz. na katere se lahko obrnem v težavah zame super lušno število posameznih oseb iz programa, tako odraslih otroc, kot tudi AA, svojcev, mi daje danes zelo lep občutek, meaning of my life! Veliko mi pomeni, da se lahko vrtim v, ob, na, orek, v mojem življenju ter prepuščam koga bi lahko poklical morda zaradi katere stvari, ali pa kdo bi morda mene lahko poklical. Ne, da mi je to bistvo, me pa osrečuje, ko vidim da lahko prepuščam veliko paleto oseb, srečanih v programu Al-Anon. Tudi druge osebe so morda kdaj pa kdaj na spisku, toda meni danes zadostuje to, da lahko mirno živim-to je da sem poln in da trošim energijo, DA NE RABIM ŠEPETAT. To dejstvo da se lahko obrnem po pomoč na katerega od članov programa, ali pa da jaz komu ponudim pomoč, morda samo s tem, da ga poslušam, mi daje veliko, ogromno - danes. Tudi služenje kot samemu sebi mi veliko pomeni v programu. Počutim se živo, vredno.

Hvala, LP

Ljubljančan X:D

Kje sem sedaj?

Kje sem sedaj?

Na dobri poti. Dober občutek imam. Topel. Močan. Hvaležna sem. In še enkrat hvaležna. In to niso puhlice..to prihaja globoko iz mene.
Res je, ko sem prestopila prag, kjer se sestajajo skupine, sem našla mamo, ki mi je ponovno dala življenje. Vedno globlje čutim program, pa sem šele pri prvem koraku, prestopam k drugemu...ne zmorem si niti predstavljati, česa je še program zmožen. Kolikšne mere spokojnosti.
Dve leti vztrajam in ni mi težko, prva zdrava zadeva, ki me je res potegnila v življenju.
Moralo je biti zelo hudo, brezizhodno, da sem brez pomislekov se usedla v avto in se prvič odpeljala v oddaljen kraj-na srečanje.
Počasi vstopa v mene nov-drugačen vzorec, kot sem ga bila vajena. Vzorec, kako skrbeti zase, ne glede na vse...to kar želim vsakemu človeku. Ker vem, kako je bilo hudo, ko sem skrbela za vse, samo zase ne. Prevsem pa za to, da sem skrivala sebe pred seboj in drugimi, da ne bi težke resnice prišle na dan..a sedaj sem odrasla, ne živim več z primarno družino in sedaj naj mi ne bi bilo več treba skrivati ničesar..a vzorec je ostal in spoznavam, da se lahko priučenih stvari odučim in se naučim nove.
Program me uči počasi in postopoma. Največkrat sem po srečanju vsa polna energije, vem kdo sem in kaj si želim..nekajkrat je bilo tudi že težko, a nikdar nisem resno pomislila, da ne bi več vztrajala. Ker se v mojem življenju zelo močno čutijo spremembe. To opazi tudi marsikdo drug. A to mi ni več toliko pomembno kot to, kar čutim jaz. Seveda pa mi kdaj pa kdaj kakšna potrditev tudi še godi.
Spoznala sem, da imam jaz odgovornost skrbeti zase in da to zmorem in da imam vse pogoje za to. Ni mi treba več pričakovati od drugih in biti vedno znova razočarana. Ne pričakujem in dobim veliko, vse. Ko pridem do točke, ko ne zmorem več tako, kot sem nekoč, priznam nemoč..naredim prostor za novo, sveže. Dam višji sili možnost, da nekaj naredi zame. Saj sem jaz že s tem, da sem popustila in nisem več kontrolirala, zelo veliko naredila.
Neverjetno, ko sem priznala, da ne morem več, so se pokazale rešitve. Take, ki si jih jaz nikoli ne bi mogla domisliti. Bog me ima rad. Hvaležna sem za to.
Ni pa popolno. Nisem še ugotovila, kako narediti red v stanovanju. Za nekoga lahka stvar, zame težka. Vse sem že poskušala, od tega, da sem vabila veliko obiskov in sem bila stalno v pospravljanju, do tega, da sem to želela zase narediti..a ne gre, ravno pospravim in že imam spet vse v neredu. Moram prepustiti...prisiliti se ne morem, čutim, da bo to sčasoma se začelo urejati s tem, ko bom pogumno stopala naprej po korakih in se urejala, si to dopustila.

11. korak

Odkar prihajam v Al-Anon, se zavedam, da moram za spokojnost imeti dober odnos z Bogom, kot ga razumem.

Zame je velika razlika med tem, da se zavedam da je Bog v mojem življenju prisoten, in tem, da sem z njim resnično povezan. Enajsti korak mi predlaga, da to povezavo gradim z molitvijo in meditacijo. Ko se discipliniram, da svoj dan začnem z neke vrste molitvijo in meditacijo, moj dan teče bolj gladko, bogatejše, in z več pomena. Nič več ne opazujem sveta okoli sebe samo na pol. Postanem pozoren na vsak trenutek, ki vibrira v skladu z možnostjo zdravljenja in čudežev.

Enajsti korak rad uresničujem tudi preko dneva, ko se pogovarjam z svojo Višjo Silo, tako kot bi to počel z svojim najboljšim prijateljem. Včasih je ta pogovor v tišini. Včasih z njim govorim na glas ali pišem v svoj dnevnik. V vsakem primeru pa sem pri pogovoru iskren in brez cenzure. Raje kot da sem formalen, sem pri pogovoru spontan in verodostojen. K Bogu pristopim tako v jezi, verujoč da razume mojo vznemirjenost, kot bi to vsak dober starš, kot tudi v navdušenosti in zahvaljevanju. Lahko mu povem, da čeprav ne maram vedno njegove volje, jo bom sprejel, čeprav bom za to mogoče potreboval nekaj časa. Lahko se mu izjočem iz srca, v zavedanju da moje ihtenje ustvari svojevrstno molitev. Lahko tudi praznujem z njim v sreči in razigranem smehu, ko odkrivam delčke sebe, za katere sem mislil da so za vedno odšli.

nemoč

V preteklosti nisem dovolil moji mami, ki je pila, da bi bila takšna, kot je. Počutil sem se, kot da moram imeti popolno kontrolo nad svojim okoljem, kar je pomenilo, da sem jo kontroliral. Če sem samo pomislil na to, da ne bi kontroliral, me je bilo strah, saj nisem vedel, kaj se bo potem zgodilo.

Prvi korak mi je zares pomagal. Zavedel sem se, da sem nemočen nad vsem, razen nad seboj. Pridejo pa dnevi, ko sem nemočen tudi nad seboj. Takrat vem, da je prav, in da je čas, da neham nositi breme tega, kar se dogaja z mojo mamo in z vsemi ostalimi v mojem življenju. Ko prevzamem odgovornost samo zase, odložim veliko breme.

Če hočem živeti polno življenje, to pomeni, da ne morem imeti vsega pod kontrolo. Šele ko se prepustim Višji Sili, lahko resnično zaživim. Prvi korak je super način za začetek okrevanja, vendar ga moram začeti udejanjati.

Rast v Al-Anonu

Preden sem prišel v Al-anon sem si vzel negativne komentarje k srcu. Verjel sem jim in se spraševal kaj je narobe z menoj. Tudi kot odrasel sem v sebi nosil osebo ki je odraščala z starši alkoholiki in vsrkala zlorabe in bolezen. Velik del zdravljenja je bilo razkrivanje tistega dela sebe ki je poškodovan, skrbeti zanj in se ga naučiti brezpogojno ljubiti.

Ko sem naredil tretji korak in resnično predal svojo voljo in življenje v roke višji sili, sem se znašel zavitega v zdravilno ljubezen. Do koraka enajst , molitve in meditacije, sem se kopal v ljubezni vsak dan. Ko sem vztrajno delal korake , sem se naučil ljubiti sebe v celoti-mojo moč in mojo šibkost. Sedaj imam veliko večjo samozavest, ki jo sedaj nikomur ne dovolim vzeti. Al-anon mi je dal čudovita darila- samospoštovanje in samozavest, ki sta me zavarovala pred nesprejemljivim vedenjem.

Ko sedaj moj sin pride iz šole in mi pove da so ga obmetavali z žaljivkami, mu povem alanonske lekcije o ljubezni do samega sebe. Učim ga česae sem se naučil na alanonu. Povem mu preproste načine s katerimi se lahko odmakne...

Skrbi

Včasih sem načrtoval stvari dva do tri tedne vnaprej in potem skrbel ali se bodo iztekle dobro ali ne. Vedno sem bil zmeden, ker sem moral razmišljati več stvari hkrati.

Sedaj se učim da se upočasnim in živim »En dan naenkrat.« Seveda je dobro če razmišljam o svoji prihodnosti in o tem kaj bi rad počel. Vendar mi ni potrebno živeti v jutri in skrbeti za stvari ki so izven moje kontrole.

Današnji dan ima samo 24 ur. Lahko jih dobro porabim, če jih živim po programu. Lahko pomagam nekomu ki ima problem, naredim lastno inventuro, ali delam na pomembnem delu programa zame. To mi pomaga, da ne razmišljam o prihodnosti in da se osredotočim na sedanjost.

okrevanje in jeza

S članico Al-anona sem se pogovarjala o tem, kako zelo je bila jezna, ker je odraščala v alkoholni družini. Vprašala me je, kako sem premagala jezo, da imam sedaj ljubeč, odrasel odnos z mojo mamo.
Za razlago sem jo vzela na krajše potovanje skozi Dvanajst korakov. Prvo sem si priznala, da sem nemočna nad mojim otroštvom. Preživetvene zmožnosti, ki sem jih razvila, so naredile mojo odraslost nemogočo. Drugič, začela sem verjeti, da mi lahko samo moja Višja sila pokaže, kako se zdravi odrasli obnašajo.Tretjič sprejela sem odločitev, da si zapišem ljudi in situacije, ki mi jih Višja sila pošlje na pot, da mi pokažejo, kakšno je zdravo obnašanje. Četrtič naredila sem inventuro mojega odnosa in gibanja, ki so me ovirale pred tem, da bi imela boljše odnose z mojo mamo. Petič priznala sem Bogu, sama sebi in mojemu mentorju, da me moja jeza iz preteklosti ovira, da bi sprejela ljubezen, ki mi jo mama ponuja danes.
Šestič in sedmič sem postala pripravljena, da se moje hibe odpravijo in ponižno sem prosila mojo Višjo silo, da naj to naredi. Naslednji korak je bil enostaven, saj sem že vedela, da je moja mama na seznam pri Osmem koraku, želela sem narediti spremembe. Vendar je Deveti korak predstavljal izziv. Jo bom prizadela, če bom drezala v preteklost? Namesto tega sem se odločila, da bom spremenila svoje obnašanje tako, da bom sprejela njeno ljubezen in ji jo bom vračala. Desetič: opazovala sem svoje obnašanje vsak dan, da sem videla, če moja dejanja zadržujejo stare vzorce. Enajstič: prosila sem Boga, da me naredi za bolj ljubečo osebo, za katero verjamem, da njegova volja velja tudi zame. Dvanajstič: začela sem prenašati sporočilo zdravljenja z deljenjem mojih izkušenj ostalim in s tem tudi pokazati, kako sem se rešila starih vzorcev z življenjem po Korakih vsak dan posebej.