Premisli

Pomembno je biti povezan, zame je pomembno deliti in ko se v teh dneh obračam k strani bloga in zasledujem kak nov prispevek, vem, da je to čas zame ... Kadar potrebujem nekaj, začnem pri sebi. To pa je tako, da podelim svojo izkušnjo in s tem, ko dajem, prejemam. Zdaj vem, da je v mojem življenju pomembno raziskovanje svojega sveta, potreb, hotenj, želja. V preteklosti sem vedno iskala izven sebe, kontrolirala svet, življenje drugih, na vsak način vztrajala v situacijah, da bi se drugi vedli tako kot sem želela jaz. Nasa sem pozabila, pomembni so bili seveda drugi in ves čas sem izkoristila za ukvarjanje z drugimi, sama pa ob tem "izginjala" ...Pomembno je, da lahko prepoznam razliko v situacijah, odnosih; ali gre za moje resnične potrebe in kaj takrat potrebujem,ali pa gre za moje trenutne impulze, s katerimi bi spreminjala druge. In s katerimi orodji si lahko takrat pomagam. Ko me določena situacija oz. odnos "vrže" iz mojega notranjega miru, lahko vem, da ne gre da mi ni več potrebno reagirati TAKOJ. Lahko se ustavim, sprejem, spustim in prepustim bogu svojo situacijo, voljo in življenje v njegovo varstvo. Takrat vem, da sem na pravi poti, da lahko zaupam. Učim se, da je življenje pot, ki jo ne poznam in ni se mi več potrebno truditi, poznati vsak korak vnaprej, danes je vsak dan zame novo raziskovanje, ki mi prinaša vse tisto kar je dobro zame ...

Kritiziranje

Znašla sem se, kar naenkrat, polna slabe vesti. Pa kaj prihaja iz mojih ust? Trudim se da bi bila vzor, da bi se trudila bolj razumeti kot biti rezumljena, in da ne bi kritizirala nikogar, razen sebe( pa še sebe ne preveč)..in kaj se zgodi? Že tretji dan sem se v službi zalotila da sem opravljala in kritizirala. In to ljudi, ki me prav nič ne zadevajo. Ne vem kako v resnici živijo in zakaj so kakršni so. Ugotavljam da je moj šef verjetno alkoholik, in sem kar nekaj pametna, da kakšen je. Kaj bi moral delati, narediti..kot da jaz vem kako mu je, in zakaj je takšen kot je...Včeraj se je zgodilo da sem skritizirala kar nekega prišleka, ki sem slišala da je tajnici naročil kavo takoj ko je stopil skozi vrata. In se potem pametujem kakšen da je in razlagam po pisarni kako se ljudje obnašajo. Potem pa mi tajnica pove, da ga je sama vprašala če bi kaj spil. !!!....To mi je dalo misliti..!! Pa kaj mi je? Resnično sem opazila to hibo. Tudi ko gremo na kosilo. Kakšne stvari govorim? kakšna ženska sem? Zaslišala sem se govoriti čiste neumnosti, plehke, površinske in neumne pripombe.. slišala sem se govoriti z neumnim glasom..se smejati ko ena koza :-) ..

Ugotovila sem da sama nikakor ne morem tega spremeniti. Bolj ko se trudim, slabša postajam,... Tako sem prišla do zaključka da moram prostiti Boga da odstrani to mojo pomankljivost...ponižno..on me je ustvaril, on me lahko pozdravi..( in pa - Saj to je eden od 12-ih korakov.!)

Hvaležno se zavedam da je tudi to blagoslov, da vidim svoje pomankljivosti in lahko iskreno prosim Boga, da me spremeni..mu dam dovoljenje da deluje v mojem življenju in me preoblikuje v osebnost, za kakršno sem namenjena da bi postala..:-)

Napredek, ne popolnost,:-)