Občutki

Odraščal sem obkrožen s pitjem. Razvil popolno zmedo okrog mojih občutkov. Moj oče je pil, jokal in besnel. Moja mama ni občutila veliko, vsaj tako je izgledalo. Redko je jokala in ne spomnim se, da bi bila zelo nežna. Ker sem odraščal v takšnem okolju, kako naj se kdor koli, predvsem pa moški, nauči kako ravnati s svojimi čustvi? Odzival sem se tako, da sem jih skrival, zanikal in jih tlačil, globoko v sebe. Potem so prišla na dan na neprimeren način in ob neprimernem času.

Na srečo sem našel Al-Anon. Začel sem delati po programu.S pomočjo literature in od pripovedovanju ostalih, ki so doživljali enako zmedo, sem spoznal, da življenje brez čustev pomeni, da goljufam samega sebe za svoje polno življenje. Naučil sem se, da je sreča prav tako del življenja kot je žalost in da zanikanje bolečine ubija srečo. Začel sem svojim čustvom dopuščati, da gredo iz mene, ne glede na to, da je to na začetku bolelo! Bilo je, kot da bi odložil življenjska čustva v neoznačeno kovinsko posodo na polici. Nisem vedel kaj bom dobil, ko bom to posodo odprl. S pomočjo Orodij iz Al-Anona, mojega mentorja in nekaj strokovne pomoči, sem končno našel zdrav način za izražanje mojih čustev. Sedaj verjamem, da je največje darilo okrevanja to, da na začetku, ko se travma zanikanja čustev začne, jo prepoznam.