Nauke Al-Anona sem opazil na najbolj nepričakovanih krajih - na primer v varnostnih navodilih v potniških letalih. Skupaj s podrobnostmi kako si pripeti varnostni pas ter kje je najti najbližji zasilni izhod so navodila vedno svetovala, kako ravnati v primeru padca zračnega tlaka v potniški kabini. Predlagali so, naj si najprej nadenem svojo kisikovo masko in si s tem zagotovitim svoje preživetje preden pomagam drugim.
Odraščanje z alkoholno boleznijo je bilo zame kot pomanjkanje kisika. Moji starši niso nosili svojih "mask", zato nisem dobil veliko stvari, ki so pomembne za čustveno in duhovno preživetje. Stvari kot so stanovitnost, struktura, opogumljanje ter sprejemanje mojih čustev so mi manjkala, zato jih zagotovo nisem mogel dati nikomur drugemu.
V Al-Anonu pa sem se naučil vsega tega in še več. Delo po Al-Anon programu je podobno nošenju kisikove maske. Spodbuja me, da delam kar je potrebno za moje zdravje, stabilnost ter rast. To vključuje primerno hrano, zadosti počitka, spremljanje mojega vedenja in njegovo popravljanje, kadar je to potrebno, deljenje mojih misli ter občutkov z drugimi, prošnjo za pomoč, molitev in meditacijo ter vključitev v Al-Anon skupnost.
Šele takrat, ko bom poskrbel za te odgovornosti do sebe, bom dovolj trden in močan, da pomagam tudi drugim.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar