11. korak

Odkar prihajam v Al-Anon, se zavedam, da moram za spokojnost imeti dober odnos z Bogom, kot ga razumem.

Zame je velika razlika med tem, da se zavedam da je Bog v mojem življenju prisoten, in tem, da sem z njim resnično povezan. Enajsti korak mi predlaga, da to povezavo gradim z molitvijo in meditacijo. Ko se discipliniram, da svoj dan začnem z neke vrste molitvijo in meditacijo, moj dan teče bolj gladko, bogatejše, in z več pomena. Nič več ne opazujem sveta okoli sebe samo na pol. Postanem pozoren na vsak trenutek, ki vibrira v skladu z možnostjo zdravljenja in čudežev.

Enajsti korak rad uresničujem tudi preko dneva, ko se pogovarjam z svojo Višjo Silo, tako kot bi to počel z svojim najboljšim prijateljem. Včasih je ta pogovor v tišini. Včasih z njim govorim na glas ali pišem v svoj dnevnik. V vsakem primeru pa sem pri pogovoru iskren in brez cenzure. Raje kot da sem formalen, sem pri pogovoru spontan in verodostojen. K Bogu pristopim tako v jezi, verujoč da razume mojo vznemirjenost, kot bi to vsak dober starš, kot tudi v navdušenosti in zahvaljevanju. Lahko mu povem, da čeprav ne maram vedno njegove volje, jo bom sprejel, čeprav bom za to mogoče potreboval nekaj časa. Lahko se mu izjočem iz srca, v zavedanju da moje ihtenje ustvari svojevrstno molitev. Lahko tudi praznujem z njim v sreči in razigranem smehu, ko odkrivam delčke sebe, za katere sem mislil da so za vedno odšli.