Osredotočanje na sedanjost

Ko sem delal svoj četrti korak sem zaznal pomembno značajsko hibo, ki je močno vplivala na moje življenje. Imel sem navado, ki bi se ji lahko reklo »pohiti in dokončaj«. Ta fraza označuje pomanjkanje miru, v katerem sem živel, kadar sem se osredotočal na cilj namesto na potovanje.

Kadar živim za rezultate, takrat gledem ves svoj napredek, dosežke in zaupanje v prihodnosti namesto v sedanjosti. Tako zamudim darila, ki mi jih ponuja ta dan. To je lahko divja lepota nevihtnega neba, spontana toplina otroškega objema, samospoštovanje, ki ga prinese opravičilo in radostna potrditev, ki pride ob bodrenju nekoga, ki sem mu mentor.

Nasprotno pa pri osredotočanju na svoje popotovanje okrevanja častim svoje misli in čutstva ter dajem pozornost temu, kar mi želijo povedati glede moje poti. Zaznavam duhovne pomene, ki se kažejo v trenutnih detajlih mojega življenja. Ko pozorno opazujem spremembe, ki jih doživljam, ko se duhovno naprezam z uporabo gesel, korakov ali izročil, ostajam v sedanjosti.