Nekega vecera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnucku o bitki, ki se dogaja znotraj nas.
Rekel je, 'moj vnuk, ta bitka stalno poteka med dvema 'volkovoma' znotraj vseh nas .
Eden je Hudoben. Jezen je, nevoscljiv, ljubosumen, zalosten, veliko obzaluje,
pohlepen, aroganten, samo pomilujoc, kriv, zamerljiv, laze, je lazno ponosen, ima obcutek vecvrednosti in je egoisticen.
Drugi pa je Dober. Vesel, miren, ljubec, upajoc, spokojen, usmiljen,
prijazen, dobronameren, empaticen, radodaren, resnicoljuben, socuten in zaupa.'
Vnucek je razmisljal o tem in vprasal dedka:
'Kateri volk pa zmaga?'
Dedek je preprosto odgovoril, 'Tisti, ki ga hranis.'
To zgodbo sem prvic slisala na Al'Anonu v ZDA, in ker me je pretresla njena modrost, sem jo zelela podeliti z vami. Tudi jaz imam v sebi dva volkova, in tisti Hudobni je zelo mocan. Vsak dan se borim za Dobrega, iscem hrano zanj kjerkoli jo lahko dobim, predvsem pa na Al'Anonu. Ce pozabim nanj, takoj zmaga Hudobni, in velikokrat ta hudobni prevladuje. To, da sedaj zmaguje dobri, je sad mojega truda in vodstva VIsje sile.Sedaj vem, da moja Visja sila zeli da zmaguje dobri, zato je dovolj ze to, da jo prosim da mi pomaga. Prej se nikoli nisem zavedala da jaz odlocam o tem kateri zmaguje. Nisem se ju zavedala, zato sem sprejemala vse kar je prislo, dobro in slabo. Nisem se borila, torej hranila dobrega. Svet v katerem sem odrasla je hranil Hudobnega, in tako sem jaz to vzela za samo po sebi sprejemljivo. Tako pac je. Ko sem zacela delati na sebi, se uciti in rasti, sem se vedno bolj zavedala dveh Volkov v sebi. Sedaj vsak dan prosim svojo Visjo silo da mi pomaga hraniti Dobrega, in s tem ko jaz hranim Dobrega, vplivam na ljudi okrog sebe, saj vidijo spremembo. Zelijo imeti kar imam jaz. Cutijo mir ki ga izzarevam. Spokojnost ko pride z hranjenjem tega mojega Dobrega volka. Ko se pocutim dobro, vem da je zmagal ponovno, in naucila sem se, kako ga hraniti. Kako ga razveseliti, in skrbeti zanj. Moj Dobri volkec je sedaj vesel in razigran, zdrav in mocan. Tisi Hudobni pa je shiran tam nekje v temnem kotu. Vsake toliko casa se priplazi ven, se posebno ko nisem pripravljena, in zvito poizkusa priti do hrane. Sedaj se ze ga ze toliko zavedam, da hitro zacutim da je blizu, zato ne izbiram sredstev da hitro nahranim Dobrega, saj v primeru da nisem pozorna, tisti Hudobni hitro najde pot...
Ni komentarjev:
Objavite komentar