Samo-pomilovanje

Ko sem prišel v Al-Anon sem se nenehno pritoževal. Bil sem vzgojen v alkoholičnem domu, zato sem potreboval veliko časa da sem odrasel. Hvala Bogu za člane Al-Anona ki so bili z menoj potrpežljivi in mi dovolili da sem si vzel čas ki sem ga potreboval da sem dojel stvari ob svojem času. Vesel sem da v Al-Anonu ni časovnih rokov, ker bi drugače bil izključen že dolgo nazaj.
Moje pritoževanje je temeljilo na vprašanju: »Zakaj jaz?« Zakaj sem imel tako zlobne in pijane starše? Zakaj sem imel očeta ki ni mogel obdržati službe in skrbeti za družino? Zakaj nisem mogel povabiti domov svojih prijateljev ne da bi bil potem osramočen? Zakaj sem imel tako težko otroštvo?
Čeprav se Al-Anon ni zdel kot kraj kjer bi bile moje potrebe lahko zadovoljene, pretežno zato ker sem iskal sočutje, sem vesel da sem vztrajal in prihajal nazaj. Teden za tednom sem poslušal zgodbe ostalih ki so bile še hujše kot moja. Nikoli ne bom pozabil večera ko sem prišel domov po srečanju in se je moje vprašanje spremenilo. Namesto vedno istega : »Zakaj jaz?«, se je pojavilo vprašanje : » Zakaj ne jaz?« . Zakaj sem mislil da sem jaz nekaj tako posebnega da bi mi morale biti prizanešene težave v življenju ko pa nikomur ni niso? Zavedel sem se da bi moje življenje lahko bilo veliko slabše, in začutil hvaležnost za svojo preteklost. V tistem trenutku sem začel sprejemati celotno situacijo. Sedaj energijo ki sem jo prej namenil obtoževanju, namenjam svojemu napredku v programu in se trudim da se učim največ kot se lahko.