Krivda

Krivda je še ena od mojih značajskih hib, ki tudi po nekajletnem okrevanju v al anonu rada pokuka ven in me spomni kje sem trenutno in kaj v tistem trenutku potrebujem. Najpogosteje se pojavi v odnosih z ljudmi, ki so mi blizu. Lahko je prisotna že v stavku, ki ga kdo drug izreče in se jaz počutim krivo, ker sem začutila in ravnala drugače, kot bi želel nekdo drug. Lahko ima krivda večji pomen in obseg, odvisno za kakšen odnos gre.
Nekoč je bila krivda ena od vsakodnevne veličine mojega doživljanje in ta krivda mi je zameglila zdrav pogled na življenje, nisem imela poguma biti to kar sem, nenehni strah, da sem ga spet kje polomila in kaj bodo o meni mislil in rekli drugi... Ko nisem mogla več shajati s svojo nakupičeno napetostjo, sem jo sprostila doma; tako da sem besnela nad otrokom, nad partnerjem, da bi se olajšala. In potem ponovno krivda, ki me je opozarjala kakšen človek sem, kako nisem vredna ljubezni in tega da sem mama in še in še ... Ko to berem, vem kako bolno in težko zame in za druge je bilo moje početje, vendar danes vem, da takrat nisem znala drugače in da danes vem in lahko izbiram drugače. Tako lahko svoje napake priznam sebi, Bogu in drugim. Zame in za moje okrevanje je to nadvse pomembno.
Vsak dan prosim Boga, naj bo ljubezen do mene tako močna, da sem lahko kar sem, da mi ni treba živeti več po mnenju drugih ljudi, da zaupam sama sebi. Kot nadaljuje molitvica za spokojnost; Daj, da bom ljubila samo sebe, ne da bi se obsojala, kajti, če se obsojam, si naprtim breme krivde in zaèutim potrebo po tem, da bi se kaznovala ter pozabim na TVOJO ljubezen. Okrepi mojo voljo, da si bom znala odpustiti takoj sedaj. Očisti moj um vsega čustvenega strupa in vseh samoobsodb, da bom lahko v miru zaživela ljubezen.