Vedno mi je bilo težko za praznike. Sedaj vem da zato, ker so bila pričakovanja prevelika. Poleg tega se je takrat depresija stopnjevala in sem še bolj pogrešala tisto kar naj bi bilo in česar nisem imela. Vsi so me razočarali. Fant, družina, zabava. Sedaj vem da je bilo tako zato, ker nihče ni mogel zapolniti tiste praznine znotraj.
Govorila sem z nekaj ljudmi o tem, kako se v tem modernem času izvaja pritisk nase in na okolico z načrtovanjem in pretiravanjem o tem kaj naj bi delali za praznike . Kaj bomo jedli, kje bomo imeli zabavo, kam bomo potovali..itd. ne vidim smisla v tem, da bi vsi morali na potovanja, zabave, jesti kot da je zadnjič in po praznikih ugotoviti da je denarnica izpraznjena in da so prihranki šli za nakup daril, ter v počitnice ki ponavadi razočarajo in zabave ki te pustijo praznega.
Jaz bom letos ostala doma za Božič. Nič ne pričakujem. Med prazniki bom skušala ostati v stikih z ljudmi s katerimi se počutim domače in sprejeto. Niti slučajno se ne bom mučila in silila samo sebe da bi preživela prosti čas nekje in s tistimi kjer naj bi bila, ker se tako od mene pričakuje. Želim si iti na Al-Anonsko novoletno zabavo, ker vem da bodo tam ljudje ki so mi enaki. Tam vem, da ne bom razočarana. Sedaj ljudem tudi z ponosom povem da nikamor ne grem za praznike. Ker seveda, kako pa to? Me sprašujejo. Pa bi jih kar nazaj najraje vprašala da zakaj pa oni mislijo da morajo iti? ..Res me to kar ujezi..
Lahko se zahvalim Bogu in programu da sem našla svojo pot v katero verjamem. Učim se živeti, spreminjam svoje razmišljane, samozavest mi strmo raste. Čudeži se še dogajajo, in vem a bodo tudi prihajajoči prazniki zame lepi, ne glede na to kaj se bo dogajalo v moji okolici.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar