Smeh

Na Al-Anonu sem našla zadovoljstvo in celo srečo, ker sem se naučila spustiti samopomilovanje iz sebe in ga nadomestiti s humorjem. Najprej sem videla skupino kot prostor za pritoževanje nad mnogo stvarmi v mojem življenju, ampak ni trajalo dolgo, da mi je to uspelo spremeniti.
Zgodilo se je nekoč ko sem na srečanju stokala kako je moj partner ravnal z mano, in solze so mi tekle v potokih po obrazu. Naenkrat se je nekdo glasno zakrohotal. Ta nepričakovani smeh me je ustavil. V mislih sem se vrnila nazaj, da sem vse skupaj premislila, kaj tako smešnega sem izrekla. Ko sem premislila, so se moje solze posušile in moje ustnice so se razlezle v skromen nasmešek. Prepoznala sem, da je bila moja zgodba resnično smešna. Hotela sem „rešiti“ moj zakon, ampak vztrajajala sem, da se moj mož izseli in potem zopet naseli k meni. V trenutku sem opazila humorno situacijo. Le kako naj bi delala na najinem razmerju v stalnem nemiru pakiranja in razpakiranja kovčkov? Bila sem neodločena glede delitve doma z njim in ta neodločenost je odsevala še globljo željo, da ostanem z njim poročena. Ampak tega nisem zmogla videt v tistem trenutku. Poskus sprave v takšnih okoliščinah se mi je zdel nesmiseln.
Tistega dne sem pričela razvijat svoj smisel za humor. V nadaljevanju okrevanja najdem vse več in več stvari, ki me spravljajo v smeh. Zdaj se z možem smejeva, ker nama je uspelo preiti to stopnjo in sva še vedno skupaj. Zdaj se smejem z otroci in celo na svoj lasten račun!