Ker sem odraščal v alkoholičnem okolju se nisem zavedal kako nejasno vidim svet okoli sebe. Delal sem tisto kar so delali moji starši in pred tem že njihovi starši. Zdelo se je, kakor da ni nobenega drugega pogleda na življenje in čisto iskreno zanj nisem videl potrebe. Nič ni bilo narobe. Bil sem"dobro".
Potem me je življenje v bližini alkoholikov pripeljali v Al-Anon. Zame je bil prihod v program ravno tak, kot da bi šel k očesnemu zdravniku. AL-Anon neprestano testira moj vid. Ponuja mi izbiro, kako želim videti svoje življenje. Ne obstaja ena in edina univerzalna dioptrija, ki bi ustezala vsem pogledom. Svoboden sem, da nosim leče, ki se mi trenutno najbolj prilegajo in jih nato, ko sem pripravljen, zamenjam z drugimi.
Nekaj časa sem se grajal, ker sem bil tako slep. Sovražil sem zanikanje in ga smatral za najhujšo značajsko napako. Ko sem okreval sem postal do sebe nežnejši in postopoma razumel, da je lahko zanikanje čudovita stvar. Ohranjalo me je živega, dokler se nisem bil pripravljen soočiti z resnico. Sedaj verjamem, da bosta, ko se bom pripravljen soočiti z več resnicami, moja višja Sila in Al-Anonski program dvignila tančice, ki meglijo moj pogled. Videti tisto jasno svetlobo preden sem nanjo pripravljen, bi me morda lahko še nadalje oslepilo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar