sreda, 17. december 2008

Napredek, ne popolnost

Spodrsljaji! Občutim jih predvsem, kadar sem nepazljiva in ujeta z nekom, ki me spominja na težak odnos z preteklosti, naprimer z očetom. In ne glede na to, kakšne misli ali občutke imam za naprej, se skoraj vedno vrnem h obnašanju, ki sem ga imela kot mala deklica do svojega očeta. To je tako, kot da bi se oseba kakršna sem bila pred mnogo leti nenadoma naselila v mojih mislih in telesu. Potrebujem nekaj ur, včasih dni, da se vrnem nazaj in postanem spet odrasla jaz. Neizbežno: ko se mi ponovi moje obnašanje, se počutim kakor da bi izgubila program.
Zahvaljujoč Al-anonu- posebno pa geslu "Napredek, ne popolnost" in "Poenostavi" mi gre vse bolje in bolje pri sprejemanju mojih spodrsljajev. Trudim se da se pohvalim, saj sem daleč prišla in se naučila ob mojih napakah. Opominjam se, da imam časa za napredek še veliko.
Enkrat sem na srečanju govorila o tem, kako sem se počutila, ko sem ugotovila, da ima moj mož avanturo. Povedala sem da sem bila v tako veliki bolečini, da sem si želela da bi umrla, jokala sem cele ure, celo dneve brez prestanka. Precej nova članica, mi je po srečanju povedala, da si ni predstavljala, da sem v takšni stiski. Odkar me je poznala, sem vedno delovala nasmejano in mirno. Premišljala sem o njenih besedah in spoznala, da je imela prav. Postala sem dosti bolj srečna in pridobila sem, odkar delam po programu. Ne glede na to, da je bil najin prihod v Al-anon le nekaj mesecev narazen, sem potrebovala njene oči, da sem videla mojo rast.

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Perfekcionist, ki se lahko tudi moti:

ko ??? se moj oče in jaz...