Na tleh

Pa zakaj moram biti otrok alkoholika? pa zakaj ne morem preprosto biti zdrava in normalna, kot vsi ostali? ko že mislim da sem ok, me pa spet nekaj po glavi udari. To me spominja na to , ko je nekdo na enem srečanju rekel, da v programu nikoli ne diplomiraš. Pa zakaj ne??pa jaz hočem to končat. Jaz nočem celo življenje trpet. Ta life je čist preveč zame. Men je vseskup tolk bad. Pa tipi..to je nevejetno..vsak tip ki ga srečam je mal premaknen. Kot da sem mal zmešana! Pa kje jih najdem?vse kar si želim, je samo en normalen človek ki me bo imel rad! Ampak bolj ko sem iskrena z seboj, bolj vidim da mi še nekaj fali. Drugače ne bi samo bednih srečevala. Ja, vem kako tole se čudno sliši, ampak je to res. Sej kaj pa čem nekaj nakladat in se dokazovat na tem blogu, da kako sem pa skos kul pa kolk pol k si v programu pa vse kao da gre ko po maslu. Men že ne. Skos je nekaj. Edin to mi je bolš, ko imam koga za vprašat ko sem u badu, pa mi povejo kaj narobe delam.. Drugač pa, stari moji, Life je še vedno isti. Danes sem ful slabe volje. Sem se spomnla prejle da je to tudi ena od stvari k jih otroci alkoholikov ne znamo. Recimo da ko si u badu, ne znaš ocenit kaj ti je. In celo obstaja nek super kratek vprašalnik ki gre približno takole: Lačen?Utrujen? Osamljen? Žalosten? ....nekaj podobnega. no, jaz sem utrujena in žalostna. No, to pomeni da se grem zdele mal pogovort z mojo Višjo Silo, da se mal od-žalostim, pol grem pa spat, da se odpočijem. No, to ti je Al-Anonsko razmišljanje. Sej bo....