ponedeljek, 1. december 2008

Sem samska in sem srečna

Ja. Sem. Samska. Aha. Pa nič ni narobe z mano! ne, ne..pravzaprav je zelo dobro. In želim vam povedati zakaj. Imela sem fante. Prvega pri 14-ih. Ko je po 2 mesecih prvic prekinil vezo, sem mislila da bom umrla od hudega. Potem sva prisla nazaj skupaj in zgodba se je ponavljala. Potem sem ga le stežka zapustila, ko sem bila stara 17 let, in takoj našla drugega. Tko. V dveh tednih. In seveda tudi z njim sem se mučila. Ne vede zakaj. V 4 letih sva sla 4-krat narazen, vsakič me je zvilo. Enkrat vem da sem ležala v postelji 2 tedna, nisem mogla jesti in ne živeti. Jaz sem mislila da ga imam tako rada. Meni ni nihče povedal da sem bolna. Da to ni normalno. Da sem odvisna od njega ravno toliko, kot je moj oče od alkohola. Ah, kje . Se sanjalo se mi ni. Tudi z njim sem na koncu končala, ker sem se zaljubila v nekoga drugega, ki pa me je pustil na cedilu in nisva prišla skupaj. Zaradi fizične razdalje. 2 leti sem čakala da me bo poklical in da bova potem živela srečno do konca svojih dni. To so bile tako močne sanjarije, da sem mesece živela v nekem domišljijskem svetu, ker nisem mogla sprejeti realnosti. Še vedno ne morem verjeti kako je to bilo močno in koliko energije mi je pobralo. Vsake nekaj mesecev me je poklical za par minut, vrgel nekaj sladkih besed, in sem spet sanjarila. V moji glavi je bil popoln moški - vse kar sem si želela -čeden, uspešen, pameten, zvest- v realnosti daleč od tega. Na različnih substancah, deloholik in ženskar. Vsak moj fant je bil bolj bolan. Bolj kot sem sovražila svojega očeta ki je pil, bolj so mu bili podobni. Potem se je vse sesulo. Srecala sem nekoga, ki me je prevzel, dobil vso zaupanje, in nato takoj cez noc zapustil, izdal, in izginil. Vse se je zacelo podirati kot hisica iz kart. Nisem vec zmogla. Tragedija za tragedijo. Padla sem v globoko depresijo in komajda preživela. Ampak sem. S pomočjo programa in Boga. Oseba ki je padla je bila popolnoma drugačna od osebe ki se je pobrala. Čudež. Sedaj se zdravim in nikamor ne hitim. Ljubezen je darilo in pride ko si pripravljen. Sedaj sem previdna. Varujem svoje misli in srce. Ne zaupam popolnoma. Ko mi je nekdo všeč, se ustavim in ga opazujem. Kdo je? Kako živi? Ali je zdrav? ja, vse to mi gre sedaj po glavi. Jaz imam namreč pokvarjen "radar". Jaz bom alkoholika izbrala, pa če bo edini izmed 100 moških v sobi. Zato sedaj predvsem ljubim sebe in edinega, ki mi lahko pomaga-Boga. Sedaj sem spokojna, in se trudim da ne manipuliram in ne pizkusam izsiliti veze, pozorna sem na svoje občutke in pazim na to kaj delam. Prvič v življenju nisem odvisna od nekega bolnega človeka ki me zlorablja. Prvič v življenju se imam resnično rada in sem si všeč. Prvič v življenju sem jaz na prvem mestu. In ja, samska sem! Hvala Bogu!

Ni komentarjev: