Edina misel, katere se spomnim iz mojega prvega Al-Anonskega srečanja: Mi se lahko naučimo živeti spokojno s seboj in drugimi."Živeti spokojno s seboj in drugimi?" Začudil sem se."Kako ljudje to naredijo?" Vse od moje alkoholične vzgoje, pa do moje lastne družine in delovnega mesta - nikoli nisem izkusil mirnega načina življenja. Sam s sabo sem se neprestano bojeval: s krivdo, s strahom in z jezo. To je obvladovalo moje življenje. Z drugimi sem se vedno prepiral zaradi kakega načela ali prepričanja, jih skušal prepričati, da je edino moje stališče pravilno. Seveda nisem nikoli zmagal, zato se boji niso nikoli končali.
Ko sem prišel v Al-Anon, sem končno našel mir, po katerem sem tako hrepenel. Al-Anon me je naučil, da vodi pot do miru skozi sprejemanje ljudi, krajev, stvari in situacij, ki jih ne morem spremeniti. Sprejemanje sebe takega kot sem, s pomočjo dela od četrtega do devetega koraka, me je osvobodilo samo zadane notranje porote in sodnika. Sprejemanje drugih, z uporabo molitvice za spokojnost, mi je omogočilo, da sem se prenehal bojevati. Sprejemanje dopušča Bogu, da stori, česar sam ne zmorem. Sprejemanje odpre vrata moji rasti in me vodi na mojo duhovno potovanje, vsak dan posebej.
Sprejemanje stvari, ki jih ne morem spremeniti, ni vedno enostavno; včasih se resnično borim sam s sabo. Ker se moje življenje nenehno spreminja, vedno obstaja kaka nova oseba ali situacija, ki jo moram sprejeti. K sreči mi ni treba iti sam skozi proces sprejemanja. Moja višja sila me oskrbi z močjo, Al-Anon me oskrbi s potjo, ljudje v programu pa me oskrbijo s podporo. Vse kar potrebujem, da bom izkusil mir, je, da se še naprej vračam nazaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar