V Al-anonu sem si dolgo prizadeval, da bi razumel idejo ODMIKA Z LJUBEZNIJO. Najprej mi je ideja izgledala kot nasprotje. Odmik je bil zame nasprotje od ljubezni. Mislil sem, da bo s tem zapustil ljudi, ki jih imam rad, zaradi njihovega alkoholizma. Ali naj enostavno preneham skrbeti?
V Al-anonu sem spoznal, da moj način skrbi za druge pogosto pomeni vplivanje in manipuliranje. Naredil bi nekaj lepega nakomu zato, da bi me imel rad. Tako bi se ujel v probleme drugega, da ne bi imel časa ali energije za iskanje rešitev za moje težave. Včasih sem se hotel na koga navezati, da bi se od njega duševno in čustveno hranil. Potem se mi ne bi bilo treba ukvarjati s strahom pred tem, da bi postal samostojna oseba, ki prevzema rizike. Kljub tem intelektualnim prebliskom glede mojih motivov sem čutil frustracijo pri tem, kako bi jih spremenil v pozitivno obnašanje. Enostavno sem se odločil, da je moj problem to, da preveč ljubim. Vsako dejanje pomoči ali prijaznosti s svoje strani sem začel smatrati kot spodrsljaj.
Ko sem pripovedoval mentorju o svojem novem spoznanju mi je pojasnil, da je bil cilj ODMIK ne pa AMPUTACIJA! Odmik ne pomeni prenehati skrbeti za druge; pomeni, da enako skrbim tudi zase. Pomeni, da imam sebe dovolj rad, da se izognem norosti drugih. Pomeni vzpostaviti dovolj veliko čustveno distanco med mano in drugo osebo, da bi tako videl vsakega kot posameznika. Biti prijazen in pripravljen pomagati je čudovito. Vendar pa moram preveriti svoje motive, kadar to delam s prepričanjem, da bi lahko drugo osebo popravil, spremenil ali kontroliral.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar