Predala sem se toku življenja. Predala sem se Bogu, in njegovemu načrtu za mene. Nič več mrzlično ne razmišljam kaj moram storiti, kako bom kaj storila. Storim kar morem in spustim. Prepuščam. Preteklosti ni več, in vem da se je vse zgodilo z določenim namenom. Ničesar ne obžalujem. Ničesar niti ne pogrešam. Enostavno sem tukaj in sedaj. Uživam danes in ne delam pretiranih načrtov za prihodnost. Zaupam. Skrbim zase. Dobra sem do sebe, rada se imam. Jaz sem posebna in edinstvena. Ponosna sem na to, kar sem postala. Moja zgodba je zgodba o uspehu. Ne finančnem. Ne kariernem. To je zgodba o zlorabljenem otroku, najstniku, dekletu, ženski, ki pa je imela milost da je našla pomoč in se s pomočjo Boga pobrala. Sedaj se čudim. Kar je nekoc bila nočna mora, je sedaj moja moč. Ta moja zgodba je samo moja, in jaz sem jo morala preživeti. Samo jaz vem, ter seveda Bog, kako je bila zares težka. Sedaj, sem močna. Ko pogledam nazaj, dobim se večjo moč, in odločnost. To ni bilo zaman. Svojo zgodbo delim vedno znova na skupinah, z namenom da dam ljudem upanje in moč, da vztrajajo.
Ni več strahu. Ni vecčstiske. Ni več osamljenosti. Samo neskončen mir in spokojnost, predanost in zaupanje. Zgradila sem trden odnos z Bogom, kot ga razumem. Zame je Bog sedaj moj najboljši prijatelj in zaveznik. Vem da je to mogoče težko razumeti. Če ne poizkusiš, ne veš. Bog me je preko al-anona naučil živeti. Ko se sedaj znajdem v težavah, vem kaj moram narediti. Nisem več osamljena. V al-anonu sem našla prijatelje ki so mi blizu, ki razumejo. Lepo mi je, ko se samo pogledamo in vemo. Ta pripadnost je izjemna. Smo kot družina, ki je nikoli nisem imela. Zato hočem dati nazaj. Izraziti hvaležnost. To delam tako da povem izkušnje, da sem dosegljiva na telefonu za cčloveka v stiski, ter tudi tako, da prevzemam funkcije v skupini.
Nedelja zvečer je, in meni je lepo. Ni me strah ponedeljka. Ni mi težko iti v službo jutri. Sedaj vse delam z Bogom, in vem da nikoli nisem sama. Zjutraj se bom uredila, podala Bogu roko ter šla z njim skozi dan. Tako vem, da se mi zagotovo ne bo zgodilo nič taksnega, kar on ne bi mogel rešiti. Če vem da sem v njegovi volji, je vse modro in je prav. Neskončno sem hvaležna. Naučila sem se živeti, in moje življenje ima sedaj smisel.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Me res zanima,kaj je v izjavi ženske,ki je prehodila težko pot, smešnega? A to,da je pomirjena sama s sabo, da črpa moč v višji sili?
Tudi mene so na srčanjih al.anona motile osebe,ki so bile iz tedna v teden skrajno uspešne,zadovoljne,polne samohvale...
Pa kot,da bi se takšna hvala avtomatsko pričakovala,kot da le tako opravičiš obiske tam...
Usode so se različno razpletle,nepričakovano.
Spoznala sem veliko pirovih zmag,ena njih je tudi moja - ko se mi je po 25 letih uspelo "rešiti" alkoholno odvisnega moža.
....in kje je tu zmaga?
On v odvisnosti naprej, pod mamino potuho; sama delam naloge z šoloobveznimi otroci, iščem varstvo ko grem v službo, sama za vse račune; mladostna energija in zdravje sta pa šla.
Ja,edino mir, ki ga imamo,ta je nagrada. Zaslužena.
Morda,da sem se sama predala usodi prepozno? ...ker jesen je tu.
Resnično mi je pa všeč izjava, da se zjutraj uredim, podam Višji sili roko in grem z Njim skozi dan.
Lepe praznike vsem:)
Objavite komentar